Get Adobe Flash player

Vizitka družbe

2 Logo FerDom1

  FerDom d.o.o.

  LJUBLJANA

  Dolenjska cesta 242

  Dosegljivi:

  - mobilni: 031 330 091

  - E-pošta: info@ferdom.si 

  Uradne ure:

  torek in četrtek

  od 10.00 do 12.00 ure

  Izven uradnih ur ali popoldan po predhodnem dogovoru.

 

  VELENJE

  Dosegljivi:

  - mobilni: 031 652 103

  - E-pošta: mk.velenje@gmail.com

 

  NOVA GORICA

  Dosegljivi:

  - mobilni: 070 396 255

  - E-pošta: gregorlozej@gmail.com

Delilniki, sporazum, delitev in obračun stroškov za toploto

DELILNIKI STROŠKOV ZA TOPLOTO


Kakšno funkcijo ima delilnik stroškov za toploto?
V skladu z energetskim zakonom morajo lastniki posameznih delov vgraditi merilne naprave, ki omogočajo ugotavljanje dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe. Za merilne naprave je v pravilniku o delitvi stroškov uporabljen izraz delilnik stroškov toplote, ki je naprava za ugotavljanje dejanske porabe toplote. Delilniki omogočajo določitev deležev stroškov za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode posameznih delov stavbe. V funkciji delilnikov se za delitev stroškov za toploto za ogrevanje uporabljajo delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ali merilniki toplote v posameznih delih stavbe. V funkciji delilnikov se za delitev stroškov za toploto za pripravo tople vode uporabljajo vodomeri za toplo vodo v posameznih delih stavbe.
Na osnovi odčitkov z delilnikov se določijo porabniški deleži, ki so podlaga za določitev deležev stroškov za toploto za posamezne dele stavbe.
Za katero vrsto delilnikov se naj odločimo?
Pravilnik o delitvi stroškov določa, da se kot merilne naprave za delitev stroškov za toploto za ogrevanje lahko uporabljajo delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ali merilniki toplote v posameznih delih stavbe. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je vgradnja merilnikov toplote možna samo v primeru, če se lahko poraba toplote za ogrevanje posameznega dela stavbe meri na enem mestu. Za delitev stroškov za pripravo tople vode se pred enotami vgradijo vodomeri tople vode.
Za delitev stroškov ogrevanja so najbolj pogosti in v večini primerov cenovno najbolj primerni delilniki, ki jih namestimo na grelna telesa. Običajno so to elektronski delilniki, ki so lahko izvedeni tako, da jih je treba odčitati na licu mesta, ali pa tako, da omogočajo daljinsko odčitavanje. Pri slednjih vstop v prostore ni potreben. Priporočljivo je namestiti elektronske delilnike z dvemi tipali za merjenje temperature grelnega telesa oziroma zraka v prostoru.
V vseh enotah je treba vgraditi isto vrsto in tip delilnika. To ne velja za merilnike toplote in vodomere tople vode, ki jih odčitamo na licu mesta.
Delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, morajo ustrezati predpisanim standardom in jih ni treba umerjati. Merilniki toplote in vodomeri tople vode morajo ustrezati meroslovnim predpisom in jih je treba umeriti vsakih pet let.
Je potrebno delilnike namestiti tudi na grelna telesa v skupnih prostorih?
Na grelna telesa v skupnih delih stavbe delilnikov ni potrebno vgraditi. Poraba toplote v skupnih delih stavbe je zajeta v delu stroškov za toploto za ogrevanje, ki se med posamezne dele stavbe deli po ključu ogrevane površine, v skladu s 15. členom pravilnika o delitvi stroškov.
Kdo mora poskrbeti za vgradnjo delilnikov?
Vgradnjo delilnikov morajo zagotoviti lastniki posameznih delov stavbe. O delitvi in obračunu stroškov za toploto morajo lastniki sprejeti sporazum. V sporazumu se določi tudi vrsta in tip delilnikov.
Kdo bo vgradil delilnike?
Delilnike, ki se namestijo na grelna telesa, vgradijo proizvajalci ali dobavitelji delilnikov v skladu z navodili proizvajalca za vgradnjo delilnikov, nastavitev kazanja delilnikov glede na vrsto in velikost grelnega telesa ter odčitavanje delilnikov.
Kdo bo plačal nabavo in vgradnjo delilnikov?
Nabavo in vgradnjo delilnikov plačajo lastniki posameznih delov stavb.
Za nabavo in vgradnjo delilnikov se lahko uporabijo sredstva rezervnega sklada. Za nabavo in vgradnjo delilnikov se ob določenih pogojih lahko pridobijo nepovratna sredstvaEko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada.
Kako vem, da so delilniki pravilno nameščeni na radiatorje?
Delilniki morajo biti nameščeni na grelna telesa v skladu z navodili proizvajalca. Običajno se jih namesti na sredino dolžine in na okoli 75 % višine grelnega telesa, merjeno od spodaj navzgor. Pri dolgih grelnih telesih se namesti dva ali več delilnikov.
Kdo odčituje delilnike?
Pravilnik o delitvi stroškov določa, da delitev stroškov izvaja izvajalec delitve stroškov za toploto. Storitev delitve stroškov običajno vključuje tudi odčitavanje.
Izvajalec delitve izvaja delitev stroškov na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec delitve je lahko tudi upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljalec skupne kurilne naprave.
Pomembna je izbira ustreznega dobavitelja delilnikov in izvajalca delitve stroškov, ki mora biti podjetje z referencami ter dobro organizirano in razvejano službo za vgradnjo delilnikov, odčitavanje, servisiranje ter delitev stroškov.
Kažejo delilniki kilovatne ure?
Delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ne kažejo kilovatnih ur. Elektronski delilniki, ki se vgrajujejo najbolj pogosto, štejejo enote porabe. Pri tem sta dve možnosti:
a. pri montaži se delilnik nastavi na nazivno toplotno moč grelnega telesa. V tem primeru delilnik šteje enote porabe, ki so sorazmerne količini toplote, ki jo odda grelno telo. Faktor, s katerim se nastavi delilnik, mora biti viden na delilniku oziroma mora biti podan na drug razviden način.
b. delilnik se ne nastavi, zato šteje enote porabe enako ne glede na velikost grelnega telesa, ki se upošteva računsko v postopku delitve stroškov.
Priporočamo, da se delilnike pri montaži nastavi na velikost grelnih teles, saj lahko samo v tem primeru uporabniki primerjajo oddajo toplote grelnih teles med seboj, kar jim daje jasno sliko o porabi toplote.
Katerim standardom oziroma predpisom morajo ustrezati delilniki?
Delilniki za namestitev na grelno telo morajo biti izdelani v skladu standardom SIST EN 834 ali SIST EN 835.
Merilnik toplote mora ustrezati zahtevam Pravilnika o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06) ali Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije (Uradni list RS, št. 35/02).
Vodomer za toplo vodo mora izpolnjevati zahteve Pravilnika o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06) ali Pravilnika o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/02) ali Pravilnika o meroslovnih zahtevah za vodomere za vročo vodo, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (Uradni list RS, št. 76/01).
Ali je potrebno delilnike umeriti?
Po meroslovnih predpisih se lahko uporabljajo le overjeni merilniki toplote in vodomeri tople vode. Rok za overjanje teh merilnih naprav je vsakih pet let. Delilnikov, ki so nameščeni na grelna telesa, ni treba umerjati.
Kakšna je življenjska doba delilnikov?
Običajna življenjska doba delilnikov za namestitev na grelna telesa je 10 let.

SPORAZUM MED LASTNIKI


O čem se moramo sporazumeti in odločiti lastniki?
Zagotavljanje delitve in obračuna stroškov za toploto po porabi je obveznost lastnikov posameznih delov stavbe. Lastniki se morajo v skladu s 4. členom pravilnika o delitvi stroškov odločiti o vrsti in tipu delilnikov, o poročanju ter o parametrih za delitev in obračun stroškov, ki so: začetek in trajanje obračunskega obdobja, velikost in delež ogrevanih površin posameznih delov, višina korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege, delež stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode, ki se razdeli na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev itd.
Sporazum med lastniki v obliki predloga sklepov, ki jih lastniki sprejmejo s podpisovanjem listine, najdete v rubriki Postopek uvedbe.
Na kakšen način lastniki sprejmemo odločitev?
Lastniki sprejmejo odločitev na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine. Odločitev velja, če je bila sprejeta z večinskim lastniškim deležem.
Za postopek odločanja lastnikov in določitev števila uporabnikov posameznega dela stavbe se uporabljajo predpisi, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb. Ti predpisi so navedeni v rubriki Zakonska obveznost.
Ali je več kot 50 % soglasje potrebno tudi v primeru poslovnih stavb z več enotami?
Da. Ne glede na to, ali so stavbe stanovanjske, poslovne ali stanovanjsko-poslovne, je potrebno več kot 50 % soglasje po lastniških deležih.
Se lahko za nabavo in vgradnjo delilnikov uporabijo sredstva iz rezervnega sklada?
Da, za nabavo in vgradnjo tako delilnikov v posameznih enotah kot tudi merilnika toplote za celotno stavbo se lahko uporabijo sredstva iz rezervnega sklada.
Ali so na voljo državne spodbude za vgradnjo delilnikov in druge ukrepe učinkovite rabe energije?
Finančne spodbude za nakup in vgradnjo delilnikov stroškov toplote, termostatskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in druge ukrepe za zmanjšanje porabe energije in rabo obnovljivih virov energije nudi Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad.
Kakšne so posledice za etažnega lastnika, ki vgradnji delilnikov stroškov za ogrevanje nasprotuje?
Pri delitvi stroškov za toploto za ogrevanje se lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov, določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine in pomnoži s faktorjem 1,6. S tem se v skladu s 94. členom energetskega zakona tem lastnikom onemogoči udeležba na prihrankih energije celotne stavbe, ki so bili doseženi z namestitvijo delilnikov in obračunom stroškov po dejanski porabi toplote.
Kdo pripravi parametre za delitev in obračun stroškov za toploto?
Parametri za delitev in obračun stroškov za toploto so sestavni del sporazuma, ki ga sprejmejo lastniki posameznih delov stavbe. Pri pripravi sporazuma je potrebno, da sodeluje strokovnjak za delitev stroškov za toploto, ki lastnikom svetuje in pripravi tehnični del sporazuma.
Kdo določi obračunsko obdobje?
Začetek in trajanje obračunskega obdobja določijo lastniki v sporazumu. Lastniki se lahko odločijo, da traja obračunsko obdobje eno leto, en mesec ali več mesecev. Pri odločitvi o dolžini obračunskega obdobje je potrebno upoštevati, da je krajše obračunsko obdobje povezano z večjimi stroški za odčitavanje delilnikov in delitev stroškov za toploto.
Je mesečno odčitavanje delilnikov bolj primerno kot letno?
Prednost mesečnega odčitavanja delilnikov in obračuna stroškov je predvsem v tem, da uporabniki stavbe plačujejo stroške za toploto sproti. Zato poračun teh stroškov ni potreben. Poleg tega so sproti obveščeni o porabi energije. Slabost mesečnega obračuna so znatno večji stroški za odčitavanje delilnikov in delitev stroškov za toploto. Poleg tega so plačila v mesecih z nizko zunanjo temperaturo zelo visoka.
Kako se določi ogrevana površina?
V pravilniku o delitvi stroškov je v 12. točki 3. člena podan pomen izraza »ogrevana površina«. Določeno je, da je ogrevana površina posameznega dela stavbe (v nadaljevanju: ogrevana površina) neto tlorisna površina posameznega dela stavbe, določena na osnovi standarda SIST ISO 9836, ki je ogrevana. Za vsak posamezni del je torej potrebno na osnovi tega standarda določiti neto tlorisno površino tistih prostorov v posameznem delu, ki se ogrevajo in sicer neposredno, ker so v prostorih nameščena grelna telesa, ali posredno preko oziroma iz drugih
prostorov tako, da je v njih mogoče zagotoviti temperaturo, ki zagotavlja primerne bivalne pogoje. V ogrevano površino se zato ne vštevajo tlorisne površine kleti in balkonov.
Velikost in delež ogrevanih površin posameznih delov stavbe je sestavni del sporazuma, ki ga sprejmejo lastniki v skladu s 4. členom pravilnika o delitvi stroškov.
Se v ogrevano površino posameznega dela stavbe šteje tudi zaprta loža?
V praksi je v različnih primerih prišlo do rekonstrukcij in sprememb, ki lahko vplivajo tudi na velikost ogrevane površine posameznih delov stavbe.
Na način, ki je opisan v prejšnjem odgovoru, je potrebno določiti dodatno ogrevano površino zaprte lože, terase oziroma balkona in jo prišteti k ogrevani površini pripadajočega posameznega dela. Po določbi 4. člena pravilnika o delitvi stroškov morajo lastniki posameznih delov stavbe med drugim odločiti o parametrih za delitev in obračun stroškov za toploto, med katerimi je tudi velikost in delež ogrevanih površin posameznih delov stavbe.
Kdaj se namesto ogrevane površine uporabi ogrevana prostornina?
V skladu s 17. členom pravilnika o delitvi stroškov se namesto ogrevane površine uporabi ogrevana prostornina, če se višina vsaj enega posameznega dela razlikuje od drugih posameznih delov stavbe za več kot 20 %.
Ta določba se nanaša na vse posamezne dele stavbe pri določanju vseh stroškov, ki se delijo po ključu ogrevane površine.
Odločitev o tem, ali se pri delitvi stroškov namesto ogrevane površine upošteva ogrevana prostornina, je sestavni del sporazuma, ki ga sprejmejo lastniki posameznih delov stavbe.
Kdo določi korekturne faktorje?
V skladu s 14. členom pravilnika o delitvi stroškov se za enote z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) in zato z nadpovprečno porabo toplote za ogrevanje, porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo.
Korekturni faktorji so sestavni del sporazuma, ki ga sprejmejo lastniki posameznih delov stavbe. Korekturne faktorje naj določi strokovnjak za delitev stroškov za toploto, ki lastnikom svetuje pri uvedbi delitve in obračuna stroškov ter pripravi tehnični del sporazuma.
Ali je uporaba korekturnih faktorjev za izpostavljena stanovanja obvezna?
Uporaba korekturnih faktorjev je v skladu s 14. členom pravilnika o delitvi stroškov obvezna.
Lastniki, ki so vgradili delilnike in izvajajo obračun toplote po pravilniku o delitvi stroškov iz leta 2005, morajo uskladiti način delitve in obračun stroškov za toploto (vključno s korekturnimi faktorji) z določbami veljavnega pravilnika o delitvi stroškov (iz leta 2010) najkasneje do 30. septembra 2011.
Ali lahko delimo drugače (npr. 100% po števcih) če se vsi lastniki strinjamo?
V skladu s 15. členom pravilnika o delitvi stroškov se stroški za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode v višini najmanj 60% in največ 80% razdelijo na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev. Preostali del stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode se na posamezne dele stavbe razdeli glede na delež ogrevane površine.
Odločitev o deležu stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode, ki se razdeli na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev, je sestavni del sporazuma, ki ga sprejmejo lastniki stavbe.
Ali lahko izvajalec odčitavanja in izračunanja deležev začne z odčitavanjem in izračunavanjem deležev stroškov, če etažni lastniki ne sprejmejo parametrov iz 4. člena pravilnika o delitvi stroškov?
Predpogoj za katerekoli aktivnosti v zvezi z nabavo in vgradnjo delilnikov ter delitvijo in obračunom stroškov za toploto po porabi je sprejem sporazuma, katerega sestavni del so tudi parametri za delitev in obračun stroškov.
Kako deliti stroške za toploto za ogrevanje, če večina etažnih lastnikov temu nasprotuje?
Če so lastniki z večinskim lastniškim deležem proti vgradnji delilnikov in obračunavanju stroškov za toploto po porabi, se delitev in obračun stroškov ne more izvajati skladno z energetskim zakonom in pravilnikom o delitvi stroškov. V tem primeru se stroške za ogrevanje in pripravo tople vode deli skladno s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb.
Po 1. oktobru 2011 bodo lastniki posameznih delov v skladu s 113.e členom energetskega zakona, ki ne bodo delovali skladno z določbami 94. člena energetskega zakona, kaznovani z globo v višini 200 evrov za posameznega lastnika.
Lastnikom posameznih delov, ki želijo vgraditi delilnike in so v manjšini, tako da ne more priti do odločitve o njihovi vgradnji, priporočamo, da to dejstvo navedejo v zapisniku zbora lastnikov.
Ali sporazumi, sprejeti po pravilniku o delitvi stroškov iz leta 2005, veljajo po 30. septembru 2011?
Ne. Sklepe oziroma sporazume je potrebno dopolniti v skladu z veljavnim pravilnikom (iz leta 2010).

DELITEV STROŠKOV ZA TOPLOTO


Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po pravilniku o delitvi stroškov?
Po pravilnik o delitvi stroškov se delijo stroški za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroški za gorivo, ki se porabi v skupni kotlovnici, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto oziroma gorivo za stavbo.
Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po pravilniku o upravljanju?
Po pravilniku o upravljanju se delijo stroški za: dimnikarske storitve, obratovalni stroški kotlovnice in stroški za kemično pripravo vode za ogrevanje (25. člen) oziroma stroški za priključno moč (26. člen). V primeru, da delilniki niso vgrajeni, pravilnik o upravljanju ureja tudi
delitev stroškov za toploto za ogrevanje (25. člen) in delitev stroškov za toploto za pripravo tople vode (27. člen).
Kako se razdelijo celotni stroški za toploto na ogrevanje in na pripravo tople vode?
V stavbah s centralnim ogrevanjem in centralno pripravo tople vode, ki sta medsebojno povezana in kjer toplota za pripravo tople vode ni posebej merjena, je potrebno najprej ugotoviti, kolikšen delež celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo stavbe se nanaša na ogrevanje oziroma na pripravo tople vode.
Za stavbe, v katerih se meri volumen porabljene tople vode celotne stavbe, sta v prilogi pravilnika o delitvi stroškov podani enačbi, po katerih se lahko določi poraba toplote oziroma goriva za pripravo tople vode. Če ni meritev porabe tople vode, se pri izračunu porabe toplote za pripravo tople vode upošteva, da se pri daljinskem ogrevanju na m2 ogrevane površine porabi 32 kWh na leto, v primeru skupne kotlovnice pa se ta vrednost poveča za faktor 1,25.
Stroški za ogrevanje in stroški za pripravo tople vode se določijo na osnovi celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo z upoštevanjem deleža porabe toplote za ogrevanje in pripravo tople vode.
Kako se določijo porabniški deleži za toploto za ogrevanje?
Delitev stroškov za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode se običajno izvede letno ali mesečno. Za delitev stroškov je potrebno določiti porabniške deleže posameznih enot.
Izvajalec delitve stroškov odčita delilnike in določi porabniške deleže posameznih enot. Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov, določi porabniške deleže po ključu ogrevane površine. Za enote z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) in zato z nadpovprečno porabo toplote, se porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo.
Delitev stroškov za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode je podrobno opisana v rubriki Delitev stroškov.
Kako se določi porabniški delež za ogrevanje za stanovanje, v katerem lastnik ni vgradil delilnikov oziroma jih ne dovoli odčitati?
Pri delitvi stroškov za toploto za ogrevanje se v skladu z 11. členom pravilnika o delitvi stroškov lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov, določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine, ki se pomnoži s faktorjem 1,6.
Na enak način se porabniški delež določi tudi v primerih, če lastnik:
• ni pravilno vgradil delilnikov,
• ni vgradil ustreznega tipa delilnika,
• namerno odstrani delilnike,
• v primeru zamenjave grelnega telesa, na katerem je bil nameščen delilnik, ni namestil delilnika,
• v primeru zamenjave grelnega telesa, na katerem je bil nameščen delilnik, o tem ni predhodno obvestil izvajalca delitve,
• v primeru vgradnje dodatnega grelnega telesa ni namestil delilnika,
• v primeru vgradnje dodatnega grelnega telesa, o tem ni predhodno obvestil izvajalca delitve.
S tem se v skladu s 94. členom energetskega zakona tem lastnikom onemogoči udeležba na prihrankih energije celotne stavbe, ki so bili doseženi z namestitvijo delilnikov in obračunom stroškov po dejanski porabi toplote.
Opozoriti velja tudi na to, da bi v primeru, ko je lastnik v svojem posameznem delu oziroma stanovanju posegel v sistem skupnega ogrevanja, lahko šlo za kršitev 15. člena stanovanjskega zakona.
Kako se določijo faktorji, s katerimi se korigira poraba toplote za ogrevanje izpostavljenih enot?
V skladu s 14. členom pravilnika o delitvi stroškov se za enote z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) in zato z nadpovprečno porabo toplote za ogrevanje, porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo.
Zaradi velike raznolikosti stavb pravilnik ne podaja vrednosti korekturnih faktorjev. V pravilniku so zato navedeni samo načini za določitev korekturnih faktorjev. Korekturni faktorji se lahko določijo na osnovi celotnih toplotnih izgub posameznih delov stavbe po projektu centralnega ogrevanja ali po standardu SIST EN 12831 oziroma se uporabijo korekturni faktorji, ki imajo podlago na vrednostih, pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah, z upoštevanjem pravil tehnike.
Korekturni faktorji so sestavni del sporazuma, ki ga sprejmejo lastniki posameznih delov stavbe. Korekturne faktorje naj določi strokovnjak za delitev stroškov za toploto, ki lastnikom svetuje pri uvedbi delitve in obračuna stroškov ter pripravi tehnični del sporazuma.
Kako se delijo stroški za toploto za ogrevanje?
Podlaga za delitev stroškov za ogrevanje so porabniški deleži posameznih enot, ki se določijo na osnovi odčitkov z delilnikov. Stroški za toploto za ogrevanje se v skladu s 15. členom pravilnika o delitvi stroškov delijo tako, da se v pretežnem delu (60% do 80%) razdelijo na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Preostali del stroškov za toploto za ogrevanje se na posamezne enote razdeli po ključu ogrevane površine.
Zakaj pravilnik o delitvi stroškov ne določa natančnega deleža stroškov, ki se delijo po porabi?
V pravilniku o delitvi stroškov je določen razpon (60% do 80%), v katerem se lahko giblje del stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Drugi del stroškov (20% do 40%) pa se deli po ključu ogrevane površine. V drugem delu je zajeta toplota, ki se ne meri – toplota za ogrevanje skupnih prostorov, toplota, ki jo oddaja cevni razvod, in toplota, ki prehaja med posameznimi enotami.
Ker so stavbe glede porabe toplote, ki se ne meri, različne, o višini deleža stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev, odločajo lastniki.
Kako se določi delež stroškov za ogrevanje mojega stanovanja?
Za določitev deleža stroškov za toploto za ogrevanje vašega stanovanja ne zadostujejo odčitki z delilnikov, ki so nameščeni v vašem stanovanju. Potrebni so odčitki z delilnikov drugih enot, podatki o deležih ogrevane površine posameznih enot, podatki o celotnih stroških itd..
Delitev stroškov za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode je podrobno opisana v rubriki Delitev stroškov.
Sem lastnik poslovnih prostorov v novi stavbi. Prostori še niso priključeni na centralno ogrevanje. V te prostore se bom vselil čez štiri mesece. Zanima me, če moram plačevati stroške ogrevanja?
Kljub temu, da prostore še niste pričeli ogrevati, morate plačevati del stroškov za toploto. V skladu s 15. členom pravilnika o delitvi stroškov se namreč del stroškov za toploto za ogrevanje (20% do 40%) deli na vse enote po ključu ogrevane površine ne glede na porabo posameznih enot. Poleg tega morate v skladu s pravilnikom o upravljanju plačevati tudi del stroškov, ki niso odvisni od porabe toplote.
Kako se določijo porabniški deleži za toploto za pripravo tople vode?
Delitev stroškov za toploto za pripravo tople vode se običajno izvede letno ali mesečno. Za delitev stroškov je potrebno določiti porabniške deleže posameznih enot.
Izvajalec delitve stroškov odčita delilnike (vodomere tople vode) in določi porabniške deleže posameznih enot. Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov, določi porabniške deleže po ključu števila uporabnikov.
Delitev stroškov za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode je podrobno opisana v rubriki Delitev stroškov.
Kako se delijo stroški za toploto za pripravo tople vode?
Podlaga za delitev stroškov za toploto za pripravo tople vode so porabniški deleži posameznih enot, ki se določijo na osnovi odčitkov z delilnikov (vodomerov za toplo vodo). Stroški za toploto za pripravo tople vode se v skladu s 15. členom pravilnika o delitvi stroškov delijo tako, da se v pretežnem delu (60% do 80%) razdelijo na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Preostali del stroškov za toploto za pripravo tople vode se na posamezne enote razdeli po ključu ogrevane površine.
Kako se določijo deleži stroškov, če ni vodomerov za toplo vodo?
V primeru, da v enotah ni vgrajenih vodomerov, se stroški za pripravo tople vode delijo na posamezne enote po ključu števila uporabnikov.
Kako se delijo stroški za toploto za ogrevanje, če zaradi odsotnosti lastnikov oziroma uporabnikov niso na voljo odčitki za vsa stanovanja?
Za stanovanja, za katera ni odčitkov, je porabniški delež za ogrevanje enak deležu ogrevane površine. Za stanovanja, za katera ni odčitkov po krivdi lastnikov, je porabniški delež enak deležu ogrevane površine, ki se poveča za faktor 1,6.
V primeru, da so porabniški deleži, ki so določeni z delilniki, ugotovljeni za manj kot 50% ogrevane površine stavbe, se stroški za toploto za ogrevanje v skladu s 19. členom pravilnika o delitvi stroškov razdelijo na stanovanja glede na delež ogrevane površine.
Kaj je namen razdelilnika stroškov?
Izvajalec delitve stroškov na osnovi postopkov, ki jih določa pravilnik o delitvi stroškov, izdela razdelilnik stroškov, ki podaja deleže stroškov posameznih enot za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode. Razdelilnik je podlaga za obračun stroškov za toploto.

OBRAČUN STROŠKOV ZA TOPLOTO


Kdo izvaja obračun stroškov za toploto?
Obračun stroškov za toploto izvaja pravna ali fizična oseba na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec obračuna je lahko upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljalec kurilne naprave. V večstanovanjskih stavbah, ki morajo imeti v skladu z 48. členom stanovanjskega zakona upravnika, je izvajalec obračuna stroškov upravnik (50. člen SZ).
Katere podatke dobim iz letnega poročila?
Lastnik oziroma uporabnik posamezne enote prejme od izvajalca obračuna tudi letno poročilo o porabi in stroških za toploto. Iz poročila je vidna letna poraba in stroški za toploto tako za celotno stavbo kot za posamezno enoto, posebej za ogrevanje in pripravo tople vode. Prikazani so tudi deleži posamezne enote glede ogrevane površine, števila uporabnikov ter porabe in stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode. Poročilo vsebuje tudi kazalnike, ki uporabniku enote povedo, kako učinkovito je ravnal z energijo pri ogrevanju in porabi tople vode.
Kaj uporabniku stanovanja pove koeficient učinkovitosti rabe toplote za ogrevanje?
Koeficient učinkovitosti rabe toplote za ogrevanje posamezne enote je razmerje med deležem porabe toplote za ogrevanje in deležem ogrevane površine te enote. Če je njegova vrednost manjša od 1, to pomeni, da je poraba te enote za ogrevanje manjša do povprečne porabe.
Čemu je namenjen indeks porabe toplote za ogrevanje?
Z indeksom porabe toplote primerjamo porabo toplote za ogrevanje v obravnavanem enoletnem obdobju s porabo toplote v predhodnem enoletnem obdobju. Določa se lahko za posamezno enoto ali pa za celotno stavbo. Če je njegova vrednost večja od 100, pomeni, da je enota oziroma stavba porabila več energije kot leto poprej. Da je primerjava korektna, se poraba toplote za ogrevanje v posameznih letih preračuna na enake klimatske pogoje.
Delitev stroškov za toploto za pripravo tople vode se običajno izvede letno ali mesečno. Za delitev stroškov je potrebno določiti porabniške deleže posameznih enot.
Izvajalec delitve stroškov odčita delilnike (vodomere tople vode) in določi porabniške deleže posameznih enot. Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov, določi porabniške deleže po ključu števila uporabnikov.
Delitev stroškov za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode je podrobno opisana v rubriki Delitev stroškov.
Kako se delijo stroški za toploto za pripravo tople vode?
Podlaga za delitev stroškov za toploto za pripravo tople vode so porabniški deleži posameznih enot, ki se določijo na osnovi odčitkov z delilnikov (vodomerov za toplo vodo). Stroški za toploto za pripravo tople vode se v skladu s 15. členom pravilnika o delitvi stroškov delijo tako, da se v pretežnem delu (60% do 80%) razdelijo na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Preostali del stroškov za toploto za pripravo tople vode se na posamezne enote razdeli po ključu ogrevane površine.
Kako se določijo deleži stroškov, če ni vodomerov za toplo vodo?
V primeru, da v enotah ni vgrajenih vodomerov, se stroški za pripravo tople vode delijo na posamezne enote po ključu števila uporabnikov.
Kako se delijo stroški za toploto za ogrevanje, če zaradi odsotnosti lastnikov oziroma uporabnikov niso na voljo odčitki za vsa stanovanja?
Za stanovanja, za katera ni odčitkov, je porabniški delež za ogrevanje enak deležu ogrevane površine. Za stanovanja, za katera ni odčitkov po krivdi lastnikov, je porabniški delež enak deležu ogrevane površine, ki se poveča za faktor 1,6.
V primeru, da so porabniški deleži, ki so določeni z delilniki, ugotovljeni za manj kot 50% ogrevane površine stavbe, se stroški za toploto za ogrevanje v skladu s 19. členom pravilnika o delitvi stroškov razdelijo na stanovanja glede na delež ogrevane površine.
Kaj je namen razdelilnika stroškov?
Izvajalec delitve stroškov na osnovi postopkov, ki jih določa pravilnik o delitvi stroškov, izdela razdelilnik stroškov, ki podaja deleže stroškov posameznih enot za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode. Razdelilnik je podlaga za obračun stroškov za toploto.
Kdo izvaja obračun stroškov za toploto?
Obračun stroškov za toploto izvaja pravna ali fizična oseba na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec obračuna je lahko upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljalec kurilne naprave. V večstanovanjskih stavbah, ki morajo imeti v skladu z 48. členom stanovanjskega zakona upravnika, je izvajalec obračuna stroškov upravnik (50. člen SZ).
Katere podatke dobim iz letnega poročila?
Lastnik oziroma uporabnik posamezne enote prejme od izvajalca obračuna tudi letno poročilo o porabi in stroških za toploto. Iz poročila je vidna letna poraba in stroški za toploto tako za celotno stavbo kot za posamezno enoto, posebej za ogrevanje in pripravo tople vode. Prikazani so tudi deleži posamezne enote glede ogrevane površine, števila uporabnikov ter porabe in stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode. Poročilo vsebuje tudi kazalnike, ki uporabniku enote povedo, kako učinkovito je ravnal z energijo pri ogrevanju in porabi tople vode.
Kaj uporabniku stanovanja pove koeficient učinkovitosti rabe toplote za ogrevanje?
Koeficient učinkovitosti rabe toplote za ogrevanje posamezne enote je razmerje med deležem porabe toplote za ogrevanje in deležem ogrevane površine te enote. Če je njegova vrednost manjša od 1, to pomeni, da je poraba te enote za ogrevanje manjša do povprečne porabe.
Čemu je namenjen indeks porabe toplote za ogrevanje?
Z indeksom porabe toplote primerjamo porabo toplote za ogrevanje v obravnavanem enoletnem obdobju s porabo toplote v predhodnem enoletnem obdobju. Določa se lahko za posamezno enoto ali pa za celotno stavbo. Če je njegova vrednost večja od 100, pomeni, da je enota oziroma stavba porabila več energije kot leto poprej. Da je primerjava korektna, se poraba toplote za ogrevanje v posameznih letih preračuna na enake klimatske pogoje.
Zakaj je delitev stroškov za toploto obvezna?
Učinkovita raba energije v stavbah in na drugih področjih rabe končne energije lahko pomembno prispeva k varnosti energetske oskrbe, zmanjšanju stroškov energetskih storitev in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov tako v EU kot v Sloveniji. To so bili tudi razlogi za sprejem evropske direktive o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah v letu 2006. Ta direktiva med drugim določa, da morajo imeti porabniki energije na voljo individualne števce, ki natančno prikazujejo količino porabljene energije, in da se mora zagotoviti obračunavanje stroškov za energijo na podlagi dejanske porabe.
Na osnovi primerov prostovoljnega obračuna stroškov za toploto po dejanski porabi v stavbah z več posameznimi deli, ki ga je uvedel že energetski zakon v letu 1999, je bilo ocenjeno, da je smiselno uvesti obvezni obračun stroškov za toploto po porabi v teh stavbah, saj lahko s tem lastniki enot na stroškovno učinkovit način zmanjšajo porabo toplote tudi za več kot 15 %. Obvezni obračun po porabi je bil kot eden od 28 instrumentov vključen v Nacionalni načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016. Poleg tega je bil v letu 2008 spremenjen energetski zakon, ki je s spremembo 94. člena uvedel obvezni obračun stroškov za toploto na podlagi dejanske porabe v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli.
Kakšna bo predvidoma poraba energije po vgradnji delilnikov in prehodu na obračun stroškov za ogrevanje po porabi?
Vgradnja delilnikov stroškov za toploto sama po sebi še ne zagotavlja, da se bo poraba energije zmanjšala. Z uvedbo delitve in obračuna stroškov po porabi je uporabnikom enot omogočeno, da za ogrevanje in pripravo tople vode plačajo toliko, kolikor porabijo. S tem so uporabniki motivirani za manjšo porabo, saj lahko ob nespremenjenem bivalnem ugodju zmanjšajo stroške za energijo in manj obremenjujejo okolje.
Izkušnje kažejo, da uporabniki skrbneje regulirajo temperaturo v prostorih, saj že z 1 °C nižjo temperaturo zmanjšajo porabo energije za ogrevanje za 6 odstotkov. Tudi prostore prezračujejo le toliko, kot je treba, in poskrbijo za manjšo porabo tople vode.
Poleg merilnih naprav za delitev stroškov po porabi je priporočljivo vgraditi tudi termostatske ventile, hidravlično uravnotežiti ogrevalni sistem in preveriti delovanje centralne regulacije ogrevalnega sistema. S temi ukrepi se lahko poraba energije za ogrevanje zmanjša za 20 do 30 ali celo več odstotkov.
Bomo po novem plačevali po dejanski porabi?
Prehod z delitve stroškov za ogrevanje po ključu ogrevane površine na delitev in obračun stroškov v skladu s pravilnikom o delitvi stroškov v osnovi zagotavlja, da se obračunava stroške v pretežnem delu na podlagi dejanske porabe toplote. Vendar pa se na osnovi odčitkov z delilnikov ene enote še ne da določiti višine stroškov te enote. Za določitev stroškov posamezne enote so potrebni odčitki z delilnikov drugih enot, podatki o deležih ogrevane površine posameznih enot, podatki o celotnih stroških itd..
Po pravilniku o delitvi stroškov je delilnik stroškov toplote naprava za indikacijo ali merjenje dejanske porabe toplote, ki omogoča določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za pripravo tople vode posameznih delov stavbe. Na osnovi odčitkov z delilnikov se določijo porabniški deleži posameznih enot, ki se nato korigirajo s korekturnimi faktorji, ki upoštevajo izpostavljenost lege enot. Tako določeni porabniški deleži so podlaga za določitev deležev stroškov posameznih enot.
V primeru delitve in obračuna stroškov v skladu s pravilnikom o delitvi stroškov bi uporabniki enot, ki bi imeli enako temperaturo prostorov in ki bi z energijo ravnali enako, plačevali za ogrevanje na m2 ogrevane površine enak znesek.

 

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo - več na  http://www.delitevstroskov.si